»Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar, preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč.«
»Ta se torej ne uporablja za slamo in naravne nenevarne kmetijske in gozdarske materiale, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu, če se jih nazaj uporabi v kmetijstvu in gozdarstvu in če ne ogrožajo okolja in zdravja ljudi. Treba pa je to razlikovati od gospodinjskih odpadkov ali ostankov z vrtov in parkov, ki so biorazgradljivi, in jim rečemo po domače zeleni rez. To pa je po uredbi treba ali kompostirati ali oddati in se jih torej ne sme kuriti.«
»Na vprašanja nisem dobil jasnega odgovora. Pričakujem, da se bodo uskladili in nam dali navodila. Ljudje nas veliko sprašujejo. A ne vemo, kaj jim povedati. Apeliram na kmečko pamet. Mi smo ljudi navadili, naj nas pokličejo in nam napovejo kurjenje. Zdaj se bo zgodilo, da nas ne bodo več obveščali. Zakurili bodo in pustili ogenj na njivi.«
»V formalnem smislu občinski odlok, ki veleva, da morajo občani kurjenja prijaviti, še vedno velja. A zakonodaja določa natančno, kaj in kdaj je dovoljeno kuriti. Po našem razumevanju je kurjenje dovoljeno le izjemoma.«
»Najbolj prečeča je ta problematika na Primorskem. Zavedati se moramo, da prijava kurjenja na regijski center za obveščanje ni dovoljenje, da se res lahko kuri. Pri dosedanjih nadzorih niti en kmetovalec ni navedel, da kuri zato, da bo s pepelom pognojil. Vsi so rekli, da kurijo zato, ker nimajo kam z vejami. In to je narobe. Tega spomladanskega čiščenja je preveč.«
»Doslej smo ugotovili, da se voda peni, ne vemo še, zaradi česa. Vzorci so bili odvzeti že pred dvema dnevoma, danes ponovno. Upam, da bomo potem dobili usmeritve tudi od kakšne druge institucije, kaj naj sploh iščemo v tej onesnaženi vodi, kar naj bi nas potem pripeljalo do izvira tega onesnaženja.«
»Prav tako smo v navezavi s policijo in inšpektoratom, prav tako bi posredovali, če bi bilo treba postaviti kakšne pivnike ali kakšne druge pregrade za zaustavitev onesnaženosti vode.«
»Od Salonita je več izpustov, odvisno od tega, kdaj so končali delo. Ta pena se zdaj nabira in bo tudi počasi izginila. Kaže, da je to nekaj vodotopnega, se pa stalno ponavlja.«
»Če bomo videli, da so delo že začeli in jim ga ni uspelo opraviti do konca, jim bomo dali lahko kakšen dan več kot do 8. avgusta. Gre večinoma za svež les ob prometnicah in ob robu naselij.«
»Mislim, da ni bilo tisti dan ekipe, ki ne bi izvajala umika, puščala opreme v požaru, tako da je bila to sila za vse ekipe, če puščaš opremo v požaru, da ti izgori, reševali smo samo sebe in vozila.«
»Če bomo potrebovali na terenu več sil, se bomo poskusili obrniti še na društva malo dlje od nas, v severnoprimorski in obalno-kraški regiji, tukaj imamo tudi zračne sile, aeroklube, ki bodo pomagali, imamo tudi dve kameri, ki snemata območje.«
»Pričakujem, da se bomo z ministrstvi dogovorili, da odpremo aplikacijo, v katero bodo lahko občani prijavljali škodo. Prijavljali bodo glede na občino, vsaka bo imela svoje svetovalce.«
»Požar se širi proti jugu oziroma jugozahodu. Danes nam pomaga burja, za petek pa je napovedana sprememba smeri vetra in bojimo se, da bi se požar znova usmeril proti Sloveniji in spet zajel vas Opatje selo.«
»Nekako se ponavlja zgodba iz prvih dni, ko je potem požar preskočil na slovensko stran in ogrozil tako Opatje selo kot Novo vas in Lokvico. Nadejamo se, da do tega tokrat ne bo prišlo.«
»Vlada je naložila Morsu, naj čim prej pripravi oceno skupne neposredne škode požara na Krasu, na podlagi katere bo Slovenija lahko zaprosila za pomoč pri evropskem solidarnostnem skladu.«
»Mi v vsakem primeru dajemo prednost zasebnim lastnikom, da vsak pospravi na svojem sečišču svoj les, ampak ker so roki kratki, nekje do 1. avgusta, jih pozivamo, naj sporočijo, ali želijo sami pospraviti les, v nasprotnem primeru bomo to izvedli mi na njihov račun.«
»Mogoče bo potekala še ena taka civilna iniciativa v pomoč tistim, ki si res želijo, da jim ta biomasa ostane. Ponudili bomo naše površine za deponijo, da lahko tja na hitro iz gozdov povlečejo to biomaso in si potem pozneje pripravijo drva.«